Digitalni horizonti v muzejih

Želje, da se muzeji in galerije osvobodijo starodavne oznake »konzervativna bela kocka« in dopolnijo poslanstvo svojega delovanja ter postanejo več kot »zgolj podpora šolskim učnim programom«, so že veliki koraki k spremembam. Za izpolnitev teh želja pa bo potrebno spremeniti življenjski slog in izkoristiti nove trende. Gonilniki inovacij pogosto tičijo prav v tehnologiji.

Nekateri trendi in tehnološki razvoji lahko še posebej doprinesejo k spremembam v muzejskem izobraževanju in interpretiranju. Kulturne institucije bi morale iskati kreativne pristope, tehnološko izboljšati razstavne prostore z namenom obogatitve izkušnje gledalca/obiskovalca. Uporaba novih tehnoloških orodij kot je obogatena resničnost (AR – Augmented Reality), omogoča ljudem izkušnjo muzejskih objektov ali momentov v zgodovinskem času. The National Museum of Natural History v Washingtonu je ponujal AR doživetje imenovano Walk Among Dinosaurs, kjer je obiskovalec lahko izkusil virtualni sprehod ob T-Rexu in drugih zvereh iz poznega obdobja krede.

Razširjenost tehnologij v vsakdanjiku naše družbe vpliva na razvoj muzejev in na njihove strateške načrte. Pri strategijah je potrebno upoštevati razvoj strojne in programske opreme, omrežij ter digitalizacije. Digitalne strategije so danes več kot le razvoj spletne strani; vključevati morajo cel spekter tehnoloških kanalov, ki omogočajo izjemne priložnosti za angažiranje publike. To pomeni predvsem zavedanje moči in prisotnosti socialnih medijev, mobilnih aparatov in aplikacij.

Integracija lokacijskih storitev

Eden od zglednih primerov uporabe mikrolokacijskih storitev je Neue Galerie v New Yorku. Obiskovalci uporabijo aplikacijo na pametnem telefonu in z njo načrtujejo svojo pot ter smer gibanja po muzeju. Lahko se ustavijo ob eksponatih, ki so jih kot priljubljene označili tudi njihovi prijatelji iz družabnih omrežij. Tudi Rubensova hiša v Antwerpnu je z namestitvijo iBeacon senzorjev obogatila celostno umetniško izkušnjo v muzeju in izpostavila predvsem »varnost« uporabe teh senzorjev, ki so majhni in muzeju ne predstavljajo večje fizične intervencije ter s tem ne kazijo postavitve umetniških del.

Kako deluje? Brezžični senzorji so nameščeni na izbranih mestih v muzejskih razstavnih prostorih in ko se obiskovalec muzealiji približa, o njej iBeacon na aplikaciji prikaže vsebino v zvočni, video, slikovni ali besedilni obliki. Aplikacija obiskovalcu tako pomaga tudi v situacijah, ko že prepozna njegove interese in ga na podlagi teh informacij vodi po muzeju.

Kaj pridobi muzej? Znanja o potrebah in navadah obiskovalcev so za muzej nujna. Uporaba iBeacon tehnologije lahko kulturni instituciji prinese dobrodošle informacije za vodenje analiz o obiskovalcu. Ob katerem eksponatu se je najdlje zadržal? Katere avtorje in obdobja preferira? Kako mu lahko muzej najbolj približa razstavo? Z analizo teh podatkov lahko muzej tudi bolje prilagodi dodatno ponudbo (izobraževalni in posredovalni programi), prav tako pa tudi boljše načrtujejo prihodnje razstave in dogodke.

Nenazadnje lahko kot namig pripomore tudi dejstvo, da je ugledna MoMA (Museum of Modern Art, NY) svoj digitalni oddelek pionirsko ustvarila leta 2014. Muzejsko prihodnost zagotavlja predvsem usposobljenost zaposlenih in njihovo zavedanje vključenosti muzeja v realno okolje in čas. Ena njihovih plemenitih nalog je vendarle skrb za potrebe muzejske javnosti ter s tem širjenje poznavanja, predvsem pa doživljanja naše dediščine v sodobnem, digitalnem svetu.