Preizkušanje in uporaba mobilnih aplikacij v muzejih

Če se upravitelji dediščine, predvsem muzeji in galerije, srečujejo z digitalno tehnologijo že vse od prvih avdio vodnikov dalje, torej že vsaj 60 let (recimo Stedelijk Museum v Amsterdamu je leta 1952 med prvimi ponudil avdio vodnik), pa so mobilne aplikacije v uporabi predvsem v zadnjih desetih letih.

Zanimalo nas je kako se obiskovalci muzejev odzivajo na možnost ogleda z mobilno aplikacijo, kako jih uporabljajo ter kako vpliva sočasna raba mobilnega vodnika na ogled razstave/muzeja. Odgovore smo poiskali v dveh raziskavah. Prva je bila spletna raziskava, izvedena leta 2009 med severnoameriškimi, evropskimi in azijskimi muzeji, galerijami, parki, vrtovi itd. Druga je bila izvedena leta 2012 med razstavo francoskega umetnika Henri de Toulouse-Lautreca v Narodni galeriji Danske (Statens Museum for Kunst)), v Kopenhagnu.

ODZIVI NA MOŽNOST UPORABE MOBILNEGA VODNIKA
Raziskava izvedena leta 2009 med ameriškimi, evropskimi in azijskimi muzeji je pokazala, da muzeji niso ustanova, kjer bi ljudje pričakovali možnost rabe tehnologij. Lautrecova razstava leta 2012 je to še enkrat potrdila: velik delež ljudi, ki se odločili preizkusiti aplikacijo na telefonu, ni tega še nikoli prej storilo v muzeju. In tudi, če so obiskovalci navajeni uporabljati aplikacije, jih ne pričakujejo v muzeju. Zato jim je potrebno dati nekaj časa, da se na nov medij navadijo.

Obiskovalci so ne glede na starost zelo motivirani za uporabo avdiovodnikov pri obisku muzeja. Razlike med generacijami pridejo do izraza pri pričakovanjih. Mlajša generacija si želi recimo multimedijski vodnik, ki ponuja veliko možnosti raziskovanja (navajeni so telefonov z veliko možnostmi izbire), medtem ko so starejši zadovoljni že z avdiovodnikom. Mlajši tudi rajši uporabljajo svoje telefone in iPade, starejši pa si jih raje izposodijo v muzeju. Na Lautrecovi razstavi leta 2012 je bilo zanimivo, največ tistih, ki so preizkusili mobilno aplikacijo, starih med 46-65 let. Sklepati je mogoče, da ima ta generacija več časa kot druge in jo tudi zanima preizkušanje novosti.

KAKO UPORABLJAJO MOBILNO APLIKACIJO?
Muzeje običajno skrbi, da bodo obiskovalci ob uporabi mobilnega vodnika poslej gledali samo še v ekran oziroma v tla in ne več razstave, vendar kaže, da se obiskovalci zaradi uporabe vodnika zadržijo na razstavi dlje in jo doživljajo bolj poglobljeno ter v počasnejšem tempu. Nekatere vsebine (na primer avdio posnetek ali glasbo) poslušajo že med obiskom, druge (na primer slike ali film) pa doma. S tem se izkušnja obiska celo podaljša in prenese v domače okolje ter deluje kot spomin na obisk.

IZKUŠNJA OGLEDA V DRUŽBI MOBILNE APLIKACIJE
Obiskovalci oziroma uporabniki so si zelo različni. Mobilna aplikacija je še posebej primerna za tiste obiskovalce, ki si želijo samostojnega ogleda razstave in tistim, ki raje sami izbirajo in pri katerem skrivnostnem eksponatu se bodo poglobili v vsebino. Možnost poslušanja glasbe na umetnostni razstavi je na primer ustvarila vzdušje in omogočila nov način doživljanja razstave. Večji izziv predstavlja kombiniranje ogleda v prostoru z uporabo vsebin na mobilnem vodniku. Včasih preobilje vizualnih informacij v muzeju oteži uporabo vsebin na mobilnem vodniku.

Da bo uporaba enostavnejša se predlaga uvodna stran na začetku mobilne aplikacije z ‘Navodili za uporabo’ vodnika. Za razliko od vodenega ogleda ali klasičnega avdiovodiča, ki ga doživiš samo enkrat, lahko aplikacijo ‘doživiš’ večkrat, tudi doma. V primerjavi s tradicionalnimi načini sprejemanja informacij je uporaba mobilnega vodnika lažja, bolj interaktivna in boljša od branja.

 

Doživeti fantazijski svet umetnika Bruegela s pomočjo navidezne resničnosti

Pred kratkim smo lahko postali priča uspešnemu sodelovanju platforme Google Cultural Institute z umetniškimi institucijami zbranimi pod imenom The Royal Museums of Fine Arts of Belgium. Šestnajstega marca letos so organizirali začasno razstavo pomembnega predstavnika nizozemske renesanse Pietra Bruegela starejšega z naslovom Bruegel: Unseen Masterpieces. Celotna razstava je zasnovana pod vplivom ideje srečanja umetnosti in tehnologije, ki naj bi gledalcu omogočala edinstveno izkušnjo doživljanja in poglobljenosti v sama umetniška dela. Drugačen in prepričljivejši dostop do eksponatov v belgijskem muzeju omogočajo s pomočjo tehnologije navidezne resničnosti.

Potrebno je poudariti, da je ta pristop v belgijskem muzeju zanimiv predvsem zaradi izbranega umetnika. Bruegelov svet je poln nepričakovanih detajlov, majhnih skritih simbolov in izbrana tehnologija omogoča možnost novih odkritij umetniške virtuoznosti v njegovih delih. Z izkušnjo navidezne resničnosti lahko Buregelova umetniška dela doživimo v novih razsežnostih, saj je sam avtor ustvarjal fantazijske svetove, v katere se je moč poglabljati zaradi množice njihovih alegoričnih pomenov.

 

Digitalni horizonti v muzejih

Želje, da se muzeji in galerije osvobodijo starodavne oznake »konzervativna bela kocka« in dopolnijo poslanstvo svojega delovanja ter postanejo več kot »zgolj podpora šolskim učnim programom«, so že veliki koraki k spremembam. Za izpolnitev teh želja pa bo potrebno spremeniti življenjski slog in izkoristiti nove trende. Gonilniki inovacij pogosto tičijo prav v tehnologiji.

Nekateri trendi in tehnološki razvoji lahko še posebej doprinesejo k spremembam v muzejskem izobraževanju in interpretiranju. Kulturne institucije bi morale iskati kreativne pristope, tehnološko izboljšati razstavne prostore z namenom obogatitve izkušnje gledalca/obiskovalca. Uporaba novih tehnoloških orodij kot je obogatena resničnost (AR – Augmented Reality), omogoča ljudem izkušnjo muzejskih objektov ali momentov v zgodovinskem času. The National Museum of Natural History v Washingtonu je ponujal AR doživetje imenovano Walk Among Dinosaurs, kjer je obiskovalec lahko izkusil virtualni sprehod ob T-Rexu in drugih zvereh iz poznega obdobja krede.

Razširjenost tehnologij v vsakdanjiku naše družbe vpliva na razvoj muzejev in na njihove strateške načrte. Pri strategijah je potrebno upoštevati razvoj strojne in programske opreme, omrežij ter digitalizacije. Digitalne strategije so danes več kot le razvoj spletne strani; vključevati morajo cel spekter tehnoloških kanalov, ki omogočajo izjemne priložnosti za angažiranje publike. To pomeni predvsem zavedanje moči in prisotnosti socialnih medijev, mobilnih aparatov in aplikacij.

Integracija lokacijskih storitev

Eden od zglednih primerov uporabe mikrolokacijskih storitev je Neue Galerie v New Yorku. Obiskovalci uporabijo aplikacijo na pametnem telefonu in z njo načrtujejo svojo pot ter smer gibanja po muzeju. Lahko se ustavijo ob eksponatih, ki so jih kot priljubljene označili tudi njihovi prijatelji iz družabnih omrežij. Tudi Rubensova hiša v Antwerpnu je z namestitvijo iBeacon senzorjev obogatila celostno umetniško izkušnjo v muzeju in izpostavila predvsem »varnost« uporabe teh senzorjev, ki so majhni in muzeju ne predstavljajo večje fizične intervencije ter s tem ne kazijo postavitve umetniških del.

Kako deluje? Brezžični senzorji so nameščeni na izbranih mestih v muzejskih razstavnih prostorih in ko se obiskovalec muzealiji približa, o njej iBeacon na aplikaciji prikaže vsebino v zvočni, video, slikovni ali besedilni obliki. Aplikacija obiskovalcu tako pomaga tudi v situacijah, ko že prepozna njegove interese in ga na podlagi teh informacij vodi po muzeju.

Kaj pridobi muzej? Znanja o potrebah in navadah obiskovalcev so za muzej nujna. Uporaba iBeacon tehnologije lahko kulturni instituciji prinese dobrodošle informacije za vodenje analiz o obiskovalcu. Ob katerem eksponatu se je najdlje zadržal? Katere avtorje in obdobja preferira? Kako mu lahko muzej najbolj približa razstavo? Z analizo teh podatkov lahko muzej tudi bolje prilagodi dodatno ponudbo (izobraževalni in posredovalni programi), prav tako pa tudi boljše načrtujejo prihodnje razstave in dogodke.

Nenazadnje lahko kot namig pripomore tudi dejstvo, da je ugledna MoMA (Museum of Modern Art, NY) svoj digitalni oddelek pionirsko ustvarila leta 2014. Muzejsko prihodnost zagotavlja predvsem usposobljenost zaposlenih in njihovo zavedanje vključenosti muzeja v realno okolje in čas. Ena njihovih plemenitih nalog je vendarle skrb za potrebe muzejske javnosti ter s tem širjenje poznavanja, predvsem pa doživljanja naše dediščine v sodobnem, digitalnem svetu.